Znano je, da še tolikšna motiviranost ne more pripraviti človeka do tega, da bi nekaj storil, če tega ne zna, ali pa če za to ni telesno in umsko sposoben.

Kar zadeva sposobnosti vemo, da je narava ljudi zelo različno obdarila z njimi: nekateri imajo večje sposobnosti za težavno, drugi za bolj precizno delo; ti so bolj sposobni obravnavati ozke probleme, pa te zelo globoko, drugim bolj ležijo kompleksna vprašanja, ne da bi se bilo potrebno ukvarjati s podrobnostmi; spet nekateri imajo izrazit dar analitičnega in razumskega obravnavanja nalog, medtem ko se marsikdo loteva vseh stvari le na podlagi občutkov, z veliko mero osebne prizadetosti, itd.

Distribucija lastnosti je torej silno široka, tako, da smemo predvidevati, da so sposobnosti povsem individualna lastnost vsakega posameznika. Moremo jih sicer tudi šolati, vendar pa jih s tem ne moremo pomnožiti, ampak lahko dosežemo le njihovo daljše in popolnejše izrabljanje.

Povsem drugače je z znanjem: tega skozi vse življenje pridobivamo, oziroma množimo in sicer v organiziranem procesu učenja. Pomemben del organiziranega procesa učenja je seznanjanje z vsem tistim relevantnim znanjem, do katerega so se dokopali že naši predniki in ga torej lahko razmeroma hitro osvoji zelo širok krog ljudi.

Prav ta širina znanja je temelj, na katerem stoji takoimenovana eksplozija znanja v zadnjih desetletjih. S tem je namreč tudi povprečno sposobnim ljudem omogočeno doseganje dosežkov, ki so jih bili v preteklosti sposobni doseči le izredno sposobni.

Takih je seveda daleč premalo, da bi mogel le na njih sloneti ves razvoj neke družbe.

Dobra in pravilna motivacija kot temeljni vir učinkovitega uvajanja sprememb v poslovanju poleg povečanih učinkov v produkciji lahko vpliva tudi na:

• Izboljšanje kadrovske strukture in dvigovanje ravni znanja
• Pridobivanje občutka pripadnosti in zvestobe družbi, s tem pa zmanjšanje odhajanja kadrov
• Ustvarjanje občutka pomembnosti in potrebnosti posameznika v posameznih aktivnostih
•  Stalen vir idej in predlogov za spremembe in izboljšave
• Ustvarjanje tekmovalnega vzdušja in potrebe po stalnem potrjevanju
• Preventivno reševanje konfliktnih situacij na vseh ravneh

Z vsemi temi vprašanji (in rešitvami zanje) se srečujemo v vsebinah, ki sta predmet racionalizacije poslovanja - celovito preurejanje podjetij in racionalizacija dela v pisarnah.